A kdo sploh še bere
»Glasilo prispeva k iluziji preglednosti,« priznava. »Ljudje so preveč informirani in premalo izobraženi. Imajo le videz znanja.«
— Sarah Thornton, Sedem dni v svetu umetnosti
A kdo sploh še bere?
Pa zdaj ne mislim knjig. Ali pa tudi. Moje vprašanje se predvsem navezuje na razne revije in časopise. Sama sem se v zadnjem času naročila na kakšnih šest glasil. Po večini v angleščini, ne pa vse. Odkrila sem nekaj slovenskih revij, ki so mi všeč, ampak sem vedno pri revijah imela občutek, da nisem dovolj strokovna javnost, da te niso v resnici mišljene zame. Tukaj govorim predvsem o arhitekturnih, oblikovnih in razno raznih podobnih revijah, ki se nanašajo na določeno stroko, ki ni tista, ki jo študiram. Zato sem se po neki navidezni dolžnosti naročila tudi na vrsto tehnoloških glasil. Seveda me zanimajo tudi ta, a imam pri teh tudi občutek, da nisem dovolj strokovna javnost oziroma da nisem prava stroka.
Interdisciplinarni študij je precej zanimiva stvar, ker imaš občutek, da se spoznaš na več stvari, ampak na nobeno od teh zadosti, da bi bil strokovnjak. Ta občutek doživljam konstantno, ko iščem službo. Priznam, da tudi ne iščem najbolj tajniških del, ker imam občutek, da bi mi bilo v njih dolgčas, ampak zdaj sem zašla.
Smisel te objave je bil, da me zanima, ali se na ta glasila sploh še kdo naroča, in če se, ali jih tudi dejansko kdo prebere? V preteklosti sem se že večkrat naročila na glasila in po nekaj časa so se mi v nabiralniku začeli nabirati neodprti maili in se nikakor nisem spravila jih dejansko prebrat, ali pa vsaj pobrisati, cel čas pa me je obdajal neki grozen občutek krivde, da ne berem dovolj in da ljudje pišejo te članke, ki jih potem nihče ne prebere. Pa čeprav racionalno vem, da ni na meni, da preberem vse članke in da je moj e-naslov samo eden od mnogih, ki avtomatsko prejme sporočilo ob novi izdaji, ampak te ljudje pišejo z razlogom. Zato, da bi nekdo to, kar so napisali prebral. Zato se še vedno sprašujem:
A kdo sploh še bere?